Trnova pot vaše banane

Eko moke - še včeraj na njivi, danes v vaši kuhinji

Veste, kakšna pot je za bananami, ki ste jih danes kupili pri … (dodajte “svojega” trgovca) v nakupovalnem središču?
Da ja?
No, pa poglejmo – malo natančneje.

Banane so nabrali nekje na popolnoma drugem koncu sveta, v Boliviji.

In četudi so bile vzgojene na povsem ekološki način, morajo, da pridejo do nas “v enem kosu” – torej ne gnile in ne pojedene od mišk ali podobnih slepih potnikov – prehoditi pošteno dolgo in povsem neekološko pot.

In vprašanje je, kaj od tistega “bio” in “eko” še ostane, ko pridejo sadje, žito, stročnice, suho sadje, zelišča, začimbe in še kaj, kar kupujemo “pri velikih”, do nas.

Zato tale zgodba nosi točno tak naslov. Kajti vsa živila, vse zabojnike, v katerih se bodo živila prevažala, v pristanišču, od koder odrinejo, najprej zaplinijo.

Kaj to pomeni?
Zabojnike z živili napolnijo s strupenim plinom, da uničijo vse insekte, ki bi lahko med tem, ko ladja potuje proti stari celini, pridno papcale sadje ali druge poslastice.

Zaplinjajo prav vse – od žit, stročnic, sadja in suhega sadja, čajev, mlečnih izdelkov, pa tudi drugo blago, kot je les, bombaž, usnje, bambus, krmila za živino in še in še.

S čim točno zaplinijo vse to?
S posebej strupenim plinom, ki se imenuje fosfin, ki ni le zelo strupen, ampak tudi zelo vnetljiv. Vsak zabojnik je označen s smrtno glavo – znakom za smrtno nevarno in strupeno snov – saj bi tisti, ki bi tak zabojnik odprl, lahko umrl zaradi zastrupitve. Če bi imel srečo, pa bi mu bilo “le” slabo, bi bruhal in trpel močne krče

Če pa zaplinjenje opravijo s plinom, ki nosi ime metilbromid, pa so posledice zastrupitve s tem poškodbe oči in dihalnih poti.

Ko vse to prispe v naše, evropske luke, zabojnike najprej prezračijo in očistijo. Ampak ne kdorkoli – to lahko naredijo le strokovnjaki, ki se spoznajo na strupe – ali državna služba ali pa podjetje, ki se ukvarja z dezinfekcijo in dezinsekcijo.

Med zračenjem zabojnika se ne sme nihče gibati v radiusu 10 metrov okrog zabojnika, nato po 30 minutah s posebnimi merilnimi napravami preverijo, ali se je zabojnik prezračil.

Sicer je – tudi če zabojnika ne zaplinijo – treba zabojnik vsaj 30 minut zračiti, saj je zrak lahko kontaminiran zaradi prisotnosti plinov, ki se sproščajo iz tovora, ali zaradi pomanjkanja kisika v zabojniku.

 

Recimo, da torej kupujete za možgane zdrave banane, polne mangana in kalija, iz Bolivije.

Ali oreščke, polne različnih antioksidantov, iz Turčije ali Egipta.

Mogoče prehranska dopolnila s Kitajske …

Ste se kdaj vprašali, ali je to res tako zdravo, kot se zdi in kot oglašujejo trgovci?

Ali vsebuje res samo mangan in kalij, ali še kaj zraven?

Antioksidante, ali še kaj, kar je manj zaželeno ali celo strupeno …

Ali bi bilo mogoče bolje namesto banane pojesti domače jabolko, slive in višnje?

Če imate radi suho sadje, ste kdaj razmišljali, da bi ga posušili doma, v pečici?

Oreščki … ni ga čez slovenske orehe – zakaj bi kupovali brazilske oreščke??

Zdaj boste gotovo rekli: “Ampak – vsega ne moremo pridelati doma!”
In imate prav!
A – tisto, kar lahko, pridelajte doma!

Če pa niste navdušeni nad pridelovanjem, pa imate možnost kupiti od slovenskih pridelovalcev!

Predvsem sebi – pa tudi njim, a najprej sebi – boste naredili veliko dobrega.

Da o vplivu na okolje, ki ga povzročajo dolgi transporti, sploh ne pišemo, ker bomo predolgi.

To seveda ne pomeni, da ne boste banan nikoli več kupili …

Boste jih pa – če vam je kaj za lastno zdravje in zdravje planeta – jedli le še občasno.

Eko trgovinica

Trgovina, v kateri so bili izdelki takorekoč še včeraj na njivi.