Velika noč, ki velja za največji krščanski praznik, je praznik, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Verjamejo, da je tako premagal telesno in duhovno smrt.
Izvor velike noči je daleč pred krščanstvom, v starodavnih pomladnih slavjih, zato je v obredih velike noči veliko ostankov poganskih prvin, ki pa so povezane s plodnostjo in zagotavljanjem dobre letine.
Čas velike noči je namreč vedno – pa če smo kristjani ali ne – čas pomladi, ponovnega prebujanja narave, kaljenja, brstenja, cvetenja in rasti, pa daljšanja dni in krepitve sončeve moči. Tako je velika noč praznik zmage nad temo, toplote nad mrazom in življenja nad smrtjo.
In če kaj, potem je prav, da praznujemo to – vedno in vsak dan!
Za praznik je navada, da se na naši mizi znajdejo kakšne dobrote; lahko čisto tradicionalne, ali pa malo modernizirane. Je pa prav, da v velikonočni košari – in kasneje na družinski mizi – ne manjkajo: kos boljšega mesa, jajčka, hren ter potica in tudi kruh.
Velikonočne jedi pa nosijo – kot vse, kar spremlja ljudi in človeška življenja – tudi simbolne pomene. Jih poznate?
Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, meso je njegovo telo, obarvana jajca pa kaplje njegove krvi. Jajca v velikončni košari pa simbolno predstavljajo tudi vstajenje – kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, tako je iz groba vstal tudi Jezus; verjamejo Kristjani.
Praznik velike noči ne diši, kot je treba, če na mizi ni potice ali pa velikonočnega kruha.
Praznujmo torej življenje! Vsak dan, ne le na veliko noč!
Lepo praznovanje – mogoče tudi s kakšno od naših dobrot – pa vam želimo tudi vsi z naše kmetije!
